Evropska komisija je 9. septembra 2026 sprejela predlog Zakona o javnem naročanju (Public Procurement Act, COM(2026) 590 final) – največjo prenovo evropskih pravil javnega naročanja po letu 2014. Manj postopkov, večja teža kakovosti in evropska preferenca so spremembe, ki bodo neposredno vplivale tudi na slovenska podjetja.
Za podjetja, ki se prijavljajo na javne razpise ali o tem šele razmišljajo, je to pomembna novica. Predlog bo šel skozi zakonodajni postopek v Evropskem parlamentu in Svetu EU, kjer se bo lahko še spreminjal, vendar je smer že jasna. Kdor jo razume zdaj, bo na spremembe pripravljen prej kot konkurenca.
Na kratko
- Komisija je 9. septembra 2026 predlagala Zakon o javnem naročanju (COM(2026) 590 final).
- Tri direktive iz leta 2014 bi zamenjala ena neposredno veljavna uredba EU.
- Namesto petih postopkov bodo trije, z več prostora za pogajanja s ponudniki.
- Privzeto merilo postane razmerje med ceno in kakovostjo – kakovost vsaj 30 % (delovno intenzivna naročila 50 %).
- Uvajata se evropska preferenca in povezan digitalni trg z načelom »samo enkrat«.
- Do sprejema velja ZJN-3; postopek v Parlamentu in Svetu bo trajal dlje časa.
3
postopki namesto sedanjih petih
30 %
najmanjša teža meril kakovosti (50 % pri delovno intenzivnih naročilih)
650 mio €
ocenjeni letni prihranki, od tega 570 mio € za ponudnike
Iz treh direktiv ena uredba
Največja sprememba je pravne narave, a ima zelo praktične posledice. Kljub imenu gre za uredbo, ki bi razveljavila tri direktive iz leta 2014 – o javnih naročilih (2014/24/EU), o infrastrukturnih sektorjih (2014/25/EU) in o koncesijah (2014/23/EU) – ter jih nadomestila z enotnim sklopom pravil. Za razliko od direktive, ki jo mora vsaka država članica prenesti v svoje pravo, uredba velja neposredno v vseh državah članicah.
Kaj to pomeni za Slovenijo? Danes evropska pravila v naš pravni red prenaša Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Z uredbo bi pri naročilih nad evropskimi mejnimi vrednostmi veljala enaka pravila v vseh državah članicah. Pričakovati je, da bo treba temu prilagoditi tudi slovensko zakonodajo, kar bo v prihodnjih letih ena največjih tem na tem področju.
Manj postopkov, več pogajanj
Ponudniki se pogosto pritožujejo, da so postopki javnega naročanja togi in birokratski. Predlog to naslavlja neposredno. Namesto sedanjih petih postopkov predvideva tri, naročnikom pa daje več prožnosti, vključno z možnostjo pogajanj s ponudniki med postopkom. Spodbuja tudi boljše predhodno posvetovanje s trgom, s čimer se javno naročanje približa načinu dela v zasebnem sektorju.
Za podjetja to pomeni več priložnosti, da naročniku predstavijo svojo rešitev, in manj primerov, ko ponudba pade zaradi formalnosti. Predlog uvaja tudi poseben inovacijski postopek za razvoj in nakup rešitev, ki jih na trgu še ni.
Konec vladavine najnižje cene?
Za mnoga podjetja je to najpomembnejša novost. Predlog kot privzeto merilo za izbiro določa ekonomsko najugodnejšo ponudbo na podlagi razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer bi morala merila kakovosti predstavljati vsaj 30 %, pri delovno intenzivnih naročilih pa vsaj 50 %. Naročnik lahko od tega odstopi, vendar mora pojasniti, kako bo kakovost zagotovil drugače.
Za podjetja, ki posle redno izgubljajo proti ponudnikom z najnižjo ceno, je to lahko prelomnica. Kakovost, reference ter okoljski in socialni vidiki bodo imeli večjo težo, kar pomeni, da se bo splačalo vlagati v kakovostno pripravo ponudb.
| Področje | Kaj velja danes | Kaj predlaga Komisija |
|---|---|---|
| Pravna podlaga | Tri direktive iz leta 2014, prenesene z ZJN-3 | Ena neposredno veljavna uredba EU |
| Število postopkov | Pet | Trije |
| Privzeto merilo za izbiro | Naročnik izbira; v praksi pogosto najnižja cena | Razmerje med ceno in kakovostjo |
| Teža meril kakovosti | Ni predpisana | Vsaj 30 % (delovno intenzivna naročila 50 %) |
| Ponudniki iz tretjih držav | Brez splošnega okvira | Horizontalni okvir evropske preference |
| Oddaja ponudb | Ločeni nacionalni portali | Povezan digitalni trg EU, načelo »samo enkrat« |
»Made in Europe«: priložnost za domače proizvajalce
Uredba uvaja horizontalni okvir evropske preference, skladen z mednarodnimi obveznostmi EU. Komisija bi lahko omejila dostop ponudnikom iz tretjih držav, kadar te podjetjem iz EU ne zagotavljajo poštenega dostopa do svojih trgov ali kadar je omejitev potrebna zaradi varnosti oskrbe.
Za slovenske proizvajalce in izvajalce, ki tekmujejo s cenejšo konkurenco zunaj EU, je to potencialno pomembna prednost.
En digitalni trg za vso Evropo
Predlog predvideva integrirano digitalno tržnico, sestavljeno iz povezanih in interoperabilnih nacionalnih platform za e-naročanje. Podjetja bi lahko prek katere koli povezane platforme oddajala ponudbe po vsej EU, in sicer po načelu »samo enkrat« – torej brez ponavljajočega se pošiljanja istih podatkov in dokazil.
To odpira dvoje: slovenska podjetja bodo lažje nastopala na razpisih v tujini, hkrati pa bodo tuji ponudniki lažje prišli na slovenske razpise. Konkurenca se bo povečala, zato bo pravočasna informacija o objavah še dragocenejša.
Ne zamudite nobenega javnega naročila
Ne čakajte na nova pravila – priložnosti so že tukaj. ARSI spremlja objave javnih naročil namesto vas in vas obvesti, ko se pojavi naročilo z vašega področja.
brez vnosa kartice in brez obveznosti
Koliko bodo podjetja prihranila?
Komisija ocenjuje, da bi predlog prinesel letne administrativne prihranke v višini 650 milijonov evrov, od tega 80 milijonov za naročnike in 570 milijonov za gospodarske subjekte. Največ bi torej pridobili prav ponudniki.
Kdaj bodo nova pravila začela veljati?
Tega za zdaj še ne vemo. Predlog morata obravnavati in potrditi Evropski parlament in Svet EU, kar pri tako obsežni zakonodaji običajno traja dlje časa, besedilo pa se med postopkom lahko še bistveno spremeni. Do takrat za slovenske postopke velja ZJN-3 v sedanji obliki, vključno z mejnimi vrednostmi, ki veljajo od 1. januarja 2026.
Pogosta vprašanja
Ali se s tem kaj spremeni za naročila male vrednosti?
Uredba se osredotoča na naročila nad evropskimi mejnimi vrednostmi. Pod temi pragovi veljajo nacionalna pravila, ki morajo spoštovati splošna načela prava EU. Kako bo reforma posredno vplivala na slovenska pravila za manjša naročila, bo odvisno od domačega zakonodajalca.
Ali moram zdaj karkoli spremeniti pri pripravi ponudb?
Ne, nova pravila še ne veljajo. Smiselno pa je že zdaj razmisliti, kako lahko v ponudbah bolj izpostavite kakovost, ne le cene.
Kje lahko preberem uradni predlog?
Predlog je objavljen kot dokument COM(2026) 590 final z dne 9. septembra 2026, sporočilo za javnost in spremne dokumente pa je Evropska komisija objavila na svojih spletnih straneh o javnem naročanju.
Zaključek: bodite korak pred konkurenco
Pravila javnega naročanja se bodo v prihodnjih letih spreminjala, uspešna pa bodo tista podjetja, ki bodo o priložnostih izvedela prva. ARSI spremlja objave javnih naročil namesto vas in vas obvesti, ko se pojavi naročilo, ki ustreza vaši dejavnosti. O pomembnih spremembah zakonodaje vas bomo obveščali sproti.
Bodite obveščeni prvi
ARSI vas obvesti, ko se pojavi javno naročilo, ki ustreza vaši dejavnosti – in sproti o spremembah zakonodaje. Registracija traja le nekaj minut.
brez vnosa kartice in brez obveznosti
Viri
- Evropska komisija: Predlog uredbe o javnih naročilih in koncesijah, COM(2026) 590 final, 9. september 2026
- Evropska komisija: Public procurement (single-market-economy.ec.europa.eu)
- Evropski parlament: Legislative Train Schedule – Public Procurement Act
